 |
Mestno obzidje
Najpomembnejša znamenitost Dubrovnika in vizualno dominanten mestni simbol, impresivno srednjeveško poslopje, ki s trdnjavami Minčeta, Revelin, Bokar in Sveti Ivan na svojih robovih tvori zgodovinski ščit mesta. |
 |
Knežji dvor
»Obliti privatorum publica curate« ali »Pozabite lastne koristi in skrbite za skupne«. Ta pomenljivi napis stoji na vhodu v Knežji dvor, najvažnejšo javno stavbo v Dubrovniku in kraj, kjer je bil nekoč sedež vlade in bivališče kneza. |
 |
Stradun (Placa)
Osrednja dubrovniška ulica, mestna arterija, na koncih katere stojita Onofrijeva vodnjaka, zgrajena v 15. stoletju. |
 |
Palača Sponza
Najstarejši multimedijski objekt v Dubrovniku, zgrajen leta 1520 v mešanici slogov pozne gotike in renesanse. Nekoč je bilo to prizorišče živahne trgovine in carinarnica (Divona), danes pa je tu Državni arhiv, ki hrani najpomembnejše dokumente dubrovniške zgodovine. |
 |
Frančiškanski samostan malih bratov
Zgrajen pod mestnim obzidjem blizu Minčete leta 1317. V okviru samostana je najbogatejša mestna knjižnica s številnimi ohranjenimi rokopisi neprecenljive kulturne in zgodovinske vrednosti. Ob starodavni knjižnici se samostan lahko pohvali tudi z eno najstarejših lekarn v Evropi (ustanovljena leta 1317), ki deluje nepretrgano od ustanovitve do danes. |
 |
Dominikanski samostan
Najstarejši samostan v Dubrovniku (leta1225) je izredno dragocen zgodovinski kompleks in poleg verske vloge predstavlja važno umetniško zakladnico starodavnega Dubrovnika. V njej se posebej odlikuje 239 inkunabul. |
 |
Cerkev sv. Vlaha, zaščitnika Dubrovnika
Monumentalna baročna cerkev stoji na spoju dveh glavnih urbanih komunikacijskih osi in prostorov javnega zbiranja v Dubrovniku – Place in Pred dvorom. Zgradil jo je beneški arhitekt in kipar M. Gropelli na začetku 18. stoletja. |
 |
Staro pristanišče
Še en pričevalec časa, nekoč glavno vozlišče trgovske in pomorske dejavnosti, danes slikovit dubrovniški pejsaž. |
 |
Dubrovniška katedrala
Baročna katedrala je bila zgrajena v letih od 1673 do 1713 po načrtih italijanskega arhitekta Buffalinija na mestu romanske katedrale, ki je bila močno poškodovana v potresu. Dubrovčani jo imenujejo tudi Gospa Velika. |
 |
Orlandov steber
Zaseda osrednje mesto v geometriji Dubrovnika. Na njem je štiri stoletja vihrala državna zastava svobodne Dubrovniške republike, zato je najpomembnejši simbol dubrovniške neodvisnosti in svobode. |