Dubrovnik turizem

»Non bene pro toto libertas venditur auro« ali »Svoboda se ne prodaja za vse bogastvo sveta« – je spročilo, vklesano na vratih trdnjave Lovrijenac, ki je bila stoletja nepremagljivi branilnik svobode Dubrovnika in verjetno najbolje opisuje duha in ozračje tega starodavnega sredozemskega mesta.
Tu je naš poskus v nekaj stavkih odgovoriti na vprašanje, kakšen je Dubrovnik.
Dubrovnik je mesto, ki je od nekdaj privlačilo svobodomiselne ljudi z vseh koncev sveta. Leži na meji med vzhodom in zahodom, v okolju, v katerem je neštetokrat v zgodovini preživljal težke dneve in je bil primoran boriti se za svojo svobodo in dostojanstvo. Kar ga je vedno označevalo in mu omogočalo obstoj tudi v najtežjih trenutkih, je bila prav težnja po svobodi.
Dubrovnik je mesto kulture in umetnosti, neizčrpen navdih umetnikom, ki ga vedno radi obiskujejo, od Poletnih iger kot močnega izraza njegove kulturne identitete do številnih razstav, scenskih, gledaliških in glasbenih prireditev skozi vse leto.
Dubrovnik je mesto velikih in malih ljudi – pomorščakov, znanstvenikov, umetnikov, trgovcev … Znanosti je mesto dalo Ruđerja Boškovića in Marina Getaldića, hrvaški kulturi in jeziku Marina Držića, Ivana Gundulića, Bartola Kašića … Oni, pa tudi mnoge druge znane in manj znane osebnosti, ki so korakale po mestnih ulicah in trgih, plule v njegova pristanišča in iz njih, so stkali pot njegovi identiteti svobodnjaškega mesta, znanega po vsem svetu.
Dubrovnik je mesto prepoznavnih pejsažev s starim mestnim jedrom, opasanim z na daleč znanim obzidjem, prepolnim kulturnih spomenikov in neponovljivih dosežkov umetnosti in arhitekture, ki se raztezajo po vsem središču.
Je tudi mesto duhovnosti in humanizma, s 17 samostani in cerkvami ter eno od najstarejših sinagog, staro lekarno iz leta 1317 in zavetišči. Vse to so kocke mozaika, ki priča o trajnem humanističnem duhu in človeški pristnosti njegovih prebivalcev.
In na koncu, Dubrovnik je mesto, ki se ga odkriva in uživa počasi. Vrata svojega obzidja odpira vsem, kdor koli pa ga obišče le za hip, začuti, zakaj ga Dubrovčani tako neradi zapuščajo.