Zgodovina i kultura Istre

Stoletja, ki so pustila sledove na številnih zgodovinskih lokalitetah istrske obale in notranjosti, so idealno izhodišče za raziskovanje bogastva dediščine in kulture tega slikovitega polotoka. Prvi dokazi o obstoju praljudi na področju Istre so iz starejšega paleolitika, v jami Šandalja v bližini Pule je sled, za katero se domneva, da je stara med 800 tisoč in dva milijona let. Sledove iz obdobja mlajšega paleolitika (10 – 40 tisoč let) najdemo v Romualdovi jami v Limskem zalivu in na lokaliteti Šandalja II. Značilna istrska naselja – gradišča – so zgrajena v drugem tisočletju pred Kristusom na gričkih nad dolinami. Takrat nastane več kot 400 gradišč, kar kaže na gosto poseljenost Istre v bronasti in železni dobi. Histri, pleme, po katerem je Istra dobila ime, prebiva na področju istrskega polotoka v 2. stoletju pred Kristusom, zgodovinarji pa jih najpogosteje omenjajo v kontekstu vojn z Rimljani, ki so bile v spletu takratnih zgodovinskih okoliščin neizogibne. Obstajajo tri dobro ohranjene lokacije iz tega prazgodovinskega obdobja; to so Monkodonja nedaleč od Rovinja, Picugi blizu Poreča in Nezakcij nedaleč od Pule. Prav za to zadnjo lokacijo se domneva, da je bila prestolnica Histrov, plemena, ki je prvo naselilo področje Istre in o katerem obstaja več pisnih virov. V svojih zapisih prvo histrsko vojno, ki je potekala l. 221 pred Kristusom, omenja Dion Kasij. O drugi vojni, ki so jo Rimljani bili s Histri nekaj desetletij po prvi z namenom premagati Histre in osvojiti Istro, obstaja mnogo več zgodovinskih podatkov, za kar je zaslužen predvsem Tit Livij. Histri so bili organizirani v rodovnih skupnostih, ukvarjali pa so se z lovom, trgovino, ribolovom, poljedelstvom in živinorejo. Rimski pisci so jih v svojih tekstih omenjali tudi v kontekstu gusarstva. Po teh začetkih zgodovinskega pregleda se je nabralo še dvajset dolgih stoletij, menjavali so se številni dogodki in vladarji, o čemer pričajo številni sledovi in zgodovinske lokacije, razmeščene po vsem istrskem polotoku. Od Rimljanov do današnjih dni je minilo več kot dva tisoč let in na tem prostoru so se izmenjavali Goti, Bizantinci, stari Slovani, Avari, Slovenci, Hrvati, Franki, Oglejci. Omenimo tudi dolgo beneško vladavino, Habsburžane in avstrijsko oblast, nato Prvo in Drugo svetovno vojno, fašistično okupacijo in končno življenje pod okriljem samostojne Hrvaške od l. 1990. naprej.