 |
V 4. stoletju pred Kristusom Japode, prve znane prebivalce Krka, izrine drugo ilirsko pleme, Liburni. |
 |
Okrog leta 9Prihod Rimljanov. |
 |
5. in 6. stoletjePojav krščanstva in prvih krških škofij. |
 |
6. in 7. stoletjePrihod Hrvatov na otok Krk. Iz tega časa sta zgodnjekrščanska bazilika v zalivu Sepen in del današnje krške katedrale. |
 |
9. in 10. stoletjeNa otok pridejo učenci grških prosvetiteljev Cirila in Metoda, ki širijo pismenost s staroslovansko pisavo glagolico. |
 |
Leta 1001Benečani prvič zavzamejo Krk in od tedaj se zgodovina Krka sedem stoletij prepleta z beneško zgodovino. |
 |
Leta 1118Benečani drugič zavzamejo Krk, ki ga s pogodbo v fevdalno posest prevzame domači plemič Dujem I. in tako postane prvi v rodu krških knezov. |
 |
Konec 12. stoletjaČas, ko slavni krški knezi Frankopani sestavijo Vinodolski zakonik (leta 1288), 100 let pozneje (1388. leta) pa izdajo Vrbniški statut. Prvi znani Frankopan je bil Dujem I. (leta 1118), zadnji pa Fran Krsto, ki ga je leta 1671. dal usmrtiti cesar in kralj Leopold Habsburški. Krški knezi Frankopani postanejo pomembni v evropskem merilu, zaradi ekonomske moči in družbenega ugleda pa se za njihovo naklonjenost potegujejo nasprotne strani. Postali so tako močni, da jih nobena oblast – niti turška – ni mogla ogroziti. |
 |
1480–1797Čas beneške oblasti. Otok Krk je padel Benetkam v roke leta 1480 kot zadnji otok na Jadranu. |
 |
1797S padcem Benetk se začne avstrijska vladavina, ki jo za kratek čas (1806–1813.) prekine doba Napoleonovih Ilirskih provinc. |
 |
1822Avstrijska oblast izloči otok iz sestave Dalmacije in ga skupaj s Cresom in Lošinjem priključi neposredno cesarstvu. Takšen status je spodbudil hrvaški narodni preporod, tako da je v tem obdobju mesto Krk skupaj s Kastvom prednjačilo v širjenju hrvaške prosvete in kulture. |
 |
Novejša zgodovinaPo padcu Frankopanov je Krk zamenjal številne vladarje: od Benečanov preko Francozov, avstro-ogrske monarhije, Italije, Nemčije in Jugoslavije vse do osamosvojitve Republike Hrvaške leta 1991. |