 |
Gilda
Pod najbolj severnim istrskim rtom, rtom Savudrije, leži tovorni parnik. Gilda je naletela na podvodno mino in počila na dva dela. Glede na to, da se ta lokacija nahaja na odprtem morju, potapljanje se izvaja »v modro«, z uporabo sidrne vrvi ali vrvi boje, ki je privezana na razbitino. Previdnost je potrebna za vse potapljače, posebej pri plavanju na površje. Ob izkušenem vodstvu se vaše doživetje in trenutek povezovanja s podmorskim svetom sprevrže v nepozaben občutek.
tekst: Željko Kamerla v sodelovanju s potapljaškimi centri Istre |
 |
Coriolanus
Zahodno od Novigrada, na globini med 11 in 25 m, je potopljena vojna ladja Britanske kraljevske mornarice iz klase Shakespeare, Coriolanus, minolovec, ki se je tudi sam ponesrečil zaradi mine. Poganjali so ga s parnim strojem, namenjen in prilagojen je bil za plovbo v težkih vremenskih razmerah, imel je težo 554 ton in topove za protizračno obrambo ter 30 proti-podmorskih globinskih min. V morje je bil porinjen leta 1940, nahajal se je pa v sestavi flote, ki je imela 12 ladij.
tekst: Željko Kamerla v sodelovanju s potapljaškimi centri Istre |
 |
Numidia
Razbitina ladje Numidia je iz časa II. svetovne vojne in je ena izmed največjih ladij v Jadranskem morju. Zaradi svoji neverjetnih 120 metrov dolžine predstavlja resnični izziv za vse izkušene potapljače. Globina med 33 in 40 m zahteva veliko izkušenj v planiranju potapljanja. Odvisno od kroženja vode vidljivost te ladje lahko varira in se le redkim srečnežem uspe pokazati.
tekst: Željko Kamerla v sodelovanju s potapljaškimi centri Istre |
 |
Romagna
Novembra davnega leta 1912 so slabe vremenske razmere bile odločilne za usodo Romagne, tovorne ladje, ki je potonila nedaleč od Rovinja. Romagna je takrat zadnjikrat zaplula, ko je prevažala žitarice iz Ravene proti Trstu. Danes leži na globini od 40 m, s svojo dolžino 60 m ter izjemno veliko pokritostjo z ostanki ribiških mrež, pa ponuja skorajda pošasten prizor. Izkušeni potapljači se na ogled Romagne odpravljajo le ob izjemno dobri vidnosti.
tekst: Željko Kamerla v sodelovanju s potapljaškimi centri Istre |
 |
Giuseppe Dezza
Italijanski minolovec je bil zgrajen leta 1913, potopljen pa leta 1944. Do leta 1929 je nosil ime 'Pilade Bronzetti'. Potopil ga je angleški avion, ki ga je opazil v času rednega izvidniškega poleta. Torpedo je ladjo prepolovil ter se premec in krma nahajata na medsebojni oddaljenosti okoli 50 m. Potapljačem je najbolj atraktiven krmni del. Giuseppe Dezza leži na morskem dnu v pravilnem položaju, z dobro vidljivim krmnim topom in vojno opremo, ohranjeno in ustavljeno v izgubljenem času.
tekst: Željko Kamerla v sodelovanju s potapljaškimi centri Istre |
 |
Maona
Nedaleč od svetilnika Sv. Ivan, na odprtem morju poleg Rovinja, na globini 30-35 metrov, se nahaja Maona, majhna tovorna ladja, ki v razmerah dobre vidljivosti s svojo dolžino 40 metrov predstavlja kar enostaven potop za potapljače. Pri samem dnu in na krmi ladje se lahko vidijo številni hlapi in škarpine. Kot vsak umetni, skala privablja veliko število drobne ribe in je, zaradi svoje bližine obali, razbitina z veseljem obiskana v sezonskem obdobju.
tekst: Željko Kamerla v sodelovanju s potapljaškimi centri Istre |
 |
Baron Gautsch
Avstrijska potniška ladja je bila zgrajena leta 1908 in je potonila, ko je leta 1914 naletela na mino. Prevažala je člane družine avstrijskih oficirjev, na ruti Boka Kotorska – Mali Lošinj – Trst. Z željo, da skrajša čas potovanja, ladja je poskusila zapeljati skozi minsko polje 9 nm izven Rovinja, ker je po tej ruti, domnevno tik pred njim, zapeljala tudi ena trgovska ladja. Z levim bokom, okoli sredine ladje, je ladja dotaknila eno mino in je v zelo kratkem času potonila.Potapljanje je možno le prek potapljaških centrov, ki imajo posebno dovoljenje Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške, vstop v ladjo pa je iz varnostnih razlogov dovoljen le skozi prvi dve palubi.
tekst: Željko Kamerla v sodelovanju s potapljaškimi centri Istre |
 |
Marija
Nekoč lesena jadrnica z kovinskim jadrom je potonila v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Od Marije se danes vidijo rebra ladje, z deli obojev, kobilica in jadro, en del tega pa je prekrit z ribiškimi mrežami tako da cela razbitina ustvarja sliko potonjenih gusarskih ladij. Ladja je prežeta z različnimi vrstami ribe, ki izpolnjujejo in dopolnjujejo celotno doživetje vsakem potapljaču.
tekst: Željko Kamerla v sodelovanju s potapljaškimi centri Istre |
 |
Hans Schmidt
To razbitino so dolgo časa imenovali Istra, ker izvirno ime ladje ni bilo znano. Zgrajena je bila leta 1920 na Nizozemskem (pod imenom Albireo), ime pa nosi po imenu zadnjega lastnika iz Nemčije. Ta tovorni parnik je prepolovljen v eksploziji, ko je naletel na podvodno proti-ladijsko mino, 23.01.1943. leta, na zadnji plovbi pa je prevažal oborožitev in strelivo.Ladijska razbitina na morskem dnu leži v dveh delih, in sicer kot premec dolžine 10 metrov, po približno 10 metrih se pa nahaja preostali del razbitine. Razbitini resnično zanimivost in zgodovinski pomen daje tip sidra, ki se ne proizvaja že več kot 100 let.
tekst: Željko Kamerla v sodelovanju s potapljaškimi centri Istre |